—

za SIA Kurcums Metal I. Faksa, odvetnik,

—

za latvijsko vlado I. Kalniņš in I. Ņesterova, agenta,

—

za Evropsko komisijo L. Bouyon in A. Sauka, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 (UL L 301, str. 1, v nadaljevanju: KN), zlasti tarifnih podštevilk 5607 49 11, 7312 10 98 in 7317 00 90 KN in splošnega pravila 3(b) za razlago KN ter člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1601/2001 z dne 2. avgusta 2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasnih protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Češke republike, Rusije, Tajske in Turčije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 38, str. 62).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SIA Kurcums Metal (v nadaljevanju: Kurcums Metal) in Valsts ieņēmumu dienests (latvijska davčna uprava, v nadaljevanju: VID) zaradi plačila dokončnih protidampinških dajatev, uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost v zvezi z uvozom vrvi in skob iz Rusije.

3

Prvi del KN vsebuje uvodne določbe. V tem delu je v oddelku I, ki zajema splošna pravila, v poglavju A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

[…]“

4

V drugem delu z naslovom „Seznam“ so v KN med drugim navedene tarifne številke 5607, 7312, 7317 00 in 7326.

5

V KN je v zvezi s tarifno številko 5607 določeno:

6

V KN je v zvezi s tarifno številko 7312 določeno:

7

V KN je v zvezi s tarifno številko 7317 00 določeno:

8

V KN je v zvezi s tarifno številko 7326 določeno:

9

V skladu s točko VIII pojasnjevalne opombe k harmoniziranemu sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) v zvezi s splošnim pravilom 3(b) za razlago KN se „dejavnik, ki določa bistven značaj proizvoda, razlikuje glede na vrsto proizvoda. Lahko na primer izhaja iz vrste materiala ali sestavnih delov, njegove prostornine, količine, teže, vrednosti ali pomena materiala z vidika uporabe proizvoda“.

10

V pojasnjevalni opombi k HS za tarifno številko 7317 je določeno:

„V tej tarifni številki so zajeti:

11

Člen 1(1) Uredbe št. 1601/2001 določa:

„Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm, s pritrjenimi dodatki ali brez njih, ki spadajo pod oznake KN [(v različici na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2263/2000 z dne 13. oktobra 2000 o spremembi Priloge I k Uredbi št. 2658/87 (UL L 264, str. 1))] 7312 10 82, 7312 10 84 , 7312 10 86, 7312 10 88 in 7312 10 99 in so po poreklu iz Češke republike, Rusije, Tajske in Turčije.“

12

Uredba št. 1601/2001 je bila v latvijskem jeziku objavljena v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije, zvezek 38, poglavje 11, str. 62. V tej jezikovni različici tarifna podštevilka 7312 10 99 KN v členu 1(1) navedene uredbe ni omenjena.

13

Tarifna podštevilka 7312 10 99 KN v različici na podlagi Uredbe št. 2263/2000 ustreza tarifni podštevilki 7312 10 98 KN na podlagi Uredbe št. 1549/2006.

14

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je družba Kurcums Metal leta 2007 za sprostitev v prosti promet iz Rusije v Latvijo uvozila blago, ki ga je prijavila kot vrvi pod tarifno podštevilko 5607 49 11 KN in škopce za škripčevje v smislu tarifne podštevilke 7317 00 90 KN.

15

Vrvi, ki jih je uvozila družba Kurcums Metal, so vrvi „Taifun“, proizvedene v Rusiji in izdelane iz kompozitnih materialov – jedro je iz polipropilena, ovitega v žico iz cinkanega jekla s premerom največ 1 mm; okoli jedra je prepletenih šest pramenov, katerih stržen je iz polipropilena, oviti pa so v žico iz cinkanega jekla s premerom največ 1 mm in šest žičnatih vlaknastih vodnikov. Vrv je izolirana z materialom iz polipropilena in ima lahko premer od 10 mm do 30 mm. Namenjena je uporabi v proizvodnji ribiške opreme in zlasti vlečnih mrež.

16

Škopci za škripčevje, ki jih je uvozila družba Kurcums Metal, so izdelani v obliki spojk z zankastima koncema, ki sta povezana z vijačnim zatičem.

17

VID je pri pregledu na podlagi splošnega pravila 3(b) za razlago KN menila, da je treba zadevne vrvi uvrstiti pod oznako 7312 10 98 KN, ker čeprav so sestavljene iz različnih materialov, in sicer iz jekla in polipropilena, jim bistven značaj – moč in težo – daje jeklo. Sintetična tkanina naj bi bila namenjena izključno zaščiti ribiških mrež pred poškodbami ter zmanjšanju obrabe in povečanju trpežnosti.

18

Za zadevne skobe je VID menila, da jih je treba uvrstiti pod tarifno podštevilko 7326 90 98 KN, ker nimajo koničastih in priostrenih koncev in nimajo značilnosti „prešivnih spojk“.

19

Družbi Kurcums Metal je bilo z odločbo VID z dne 25. februarja 2008 skupaj z zamudnimi obrestmi in globo naloženo plačilo dokončnih protidampinških dajatev, uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost.

20

Družba Kurcums Metal je vložila tožbo za razglasitev ničnosti navedene odločbe, v kateri je trdila, da je treba zadevne vrvi obravnavati obenem kot izdelek z električno izolacijo in kot vrvje, saj se kombinirana vrv „Taifun“ uporablja za proizvodnjo ribiške opreme, in sicer vlečnih mrež, in je njen bistven značaj opredeljen s sintetičnim materialom. Zadevne skobe je bilo treba po njenem mnenju šteti za škopce za škripčevje, saj naj bi tarifna podštevilka 7317 00 90 KN pomenila bolj natančen opis zadevnega blaga.

21

Tožba družbe Kurcums Metal je bila zavrnjena na prvi stopnji in v postopku s pritožbo. Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče) je s sodbo z dne 27. decembra 2010 zlasti razsodilo, da trditve strank v zvezi z značilnostmi zadevnih vrvi niso dovolj prepričljive, da bi bilo mogoče ugotoviti bistven značaj teh proizvodov, in je treba zato vrvi v skladu s splošnim pravilom 3(c) za razlago KN uvrstiti pod tisto tarifno številko KN, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati, torej pod tarifno številko 7312 KN. V zvezi z zadevnimi skobami je razsodilo, da te nimajo značilnosti prešivnih spojk in da – glede na to, da niti ti izdelki niti noben drug z njimi povezan izdelek ni vključen v nobeno drugo tarifno številko iz poglavja 73 KN – jih je VID pravilno uvrstila pod tarifno podštevilko 7326 90 98 KN.

22

Predložitveno sodišče, ki odloča o kasacijski pritožbi zoper zgoraj navedeno sodbo, navaja, da so pod tarifnima podštevilkama 5607 49 11 in 7312 10 98 KN navedeni nekateri materiali, iz katerih se proizvajajo zadevne vrvi, zato se je treba v skladu s splošnim pravilom 3(b) za razlago KN vprašati, kateri material daje zadevnemu blagu bistven značaj. Predložitveno sodišče meni, da ni jasno, kakšen je bistven značaj vrvja in kako se ugotovi ta bistveni značaj. VID je namreč pretehtala pomen različnih komponent zadevnih vrvi in menila, da jim moč kot njihov bistven značaj daje jeklena žica, družba Kurcums Metal pa nasprotno trdi, da jim moč daje polipropilen.

23

Predložitveno sodišče poudarja tudi, da če se upošteva, da je zadevni izdelek namenjen uporabi v ribolovu – natančneje se z njim povezujejo ribiške mreže in tako izvlečejo ribe iz vode – to pomeni, da gre pri teh vrveh za vrvje, tako da se zadevna vrv že na podlagi opisa tarifne številke KN lahko uvrsti pod oznako 5607 49 11 KN.

24

Dodaten razlog za dvome glede tega, ali je treba kombinirane vrvi šteti za jeklene vrvi in kable, je po mnenju predložitvenega sodišča dejstvo, da člen 1 Uredbe št. 1601/2001 določa dokončno protidampinško dajatev na jeklene vrvi in kable maksimalnega prereza več kot 3 mm. V obravnavani zadevi je – če se upošteva jeklena žica, ki se uporablja v kombinirani vrvi in katere prerez ne presega 1 mm, čeprav je lahko celoten prerez vrvi od 10 mm do 30 mm – vprašljivo, ali ne gre zato pri uporabi oznake 7312 10 98 KN za kombinirane vrvi, kakršne so te iz obravnavanega primera, za nesorazmeren ukrep varovanja notranjega trga.

25

Predložitveno sodišče v zvezi z zadevnimi skobami meni, da uporaba tarifne podštevilke 7326 90 98 KN za te proizvode, ki so skobe v obliki črke U z zankastimi konci, povezanimi z zatiči in ki se uporabljajo kot povezovalni elementi v škripčevju, ni utemeljena, saj je opis tarifne podštevilke 7317 00 90 KN dovolj konkreten za uvrstitev blaga pod to tarifno podštevilko. Dejstvo, da ti proizvodi nimajo tipične oblike prešivne spojke in da njihovi konci niso koničasti, ampak zankasti in povezani z vijačnim zatičem, naj morda ne bi bilo odločilno, saj te skobe izpolnjujejo vse osnovne funkcije „prešivne spojke“ in je njihova namembnost povezovanje dveh ali več elementov.

26

Ker je Augstākās Tiesas Senāts menilo, da je za rešitev spora, o katerem odloča, potrebna razlaga prava Unije, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

27

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba tarifno podštevilko 5607 49 11 KN razlagati tako, da so vrvi, kakršne so te iz zadeve v glavni stvari, sestavljene iz polipropilena in žice iz cinkanega jekla, zajete s to tarifno podštevilko.

28

V uvodu je treba opozoriti, da kadar je Sodišču predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, je njegova vloga bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila zadevno blago pravilno uvrstiti v KN, kot pa to, da bi Sodišče samo opravilo uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke. Tako je nacionalno sodišče vsekakor v boljšem položaju za izvedbo uvrstitve. Vendar lahko Sodišče, da bi koristno odgovorilo predložitvenemu sodišču, temu v duhu sodelovanja z nacionalnimi sodišči poda vse smernice, ki se mu zdijo potrebne (sodba z dne 22. decembra 2010 v zadevi Lecson Elektromobile, C-12/10, ZOdl., str. I-14173, točka 15 in navedena sodna praksa).

29

Prav tako je treba spomniti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso zaradi zagotavljanja pravne varnosti in preprostega nadzora treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in v opombah oddelkov ali poglavij (zgoraj navedena sodba Lecson Elektromobile, točka 16 in navedena sodna praksa).

30

Pojasnjevalne opombe, ki jih v zvezi s KN sestavi Evropska komisija, v zvezi s HS pa Svetovna carinska organizacija, pomembno prispevajo k razlagi obsega različnih tarifnih številk, ne da bi pri tem bile pravno zavezujoče (glej zlasti sodbo z dne 18. maja 2011 v zadevi Delphi Deutschland, C-423/10, ZOdl., str. I-4003, točka 24).

31

V zvezi s tarifnima podštevilkama KN iz postopka v glavni stvari, in sicer tarifnima podštevilkama 5607 49 11 in 7312 10 98, je treba navesti, prvič, da se prva tarifna podštevilka, kot je razvidno iz besedila tarifne številke 5607 KN in njenih upoštevnih pododdelkov, nanaša na dvonitne vrvi, vrvje, motvoze, konopce in kable, vključno s prepletenimi, iz polietilena ali polipropilena.

32

Drugič, tarifna podštevilka 7312 10 98 KN se na podlagi besedila tarifne številke 7312 KN in njenih upoštevnih pododdelkov nanaša na vrvi in kable, vključno z zaprtimi, iz železa ali jekla, ki niso iz nerjavečega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm.

33

Vendar pa je iz teh besedil razvidno, da vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, kot take ne spadajo niti pod tarifno podštevilko 5607 49 11 KN niti pod tarifno podštevilko 7312 10 98 KN. Kot je namreč razvidno iz opisa vrvi, navedenega v predložitveni odločbi in povzetega v točki 15 te sodbe, so te sestavljene iz polipropilena in žic iz cinkanega jekla, pri čemer sta ta materiala povezana tako, da skupaj tvorita zadevne vrvi. V teh okoliščinah te vrvi kot take niso niti vrvje iz polipropilena niti vrvi iz jekla.

34

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba tarifno podštevilko 5607 49 11 KN razlagati tako, da vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, sestavljene iz polipropilena in žice iz cinkanega jekla, kot take ne spadajo pod to tarifno podštevilko.

35

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba splošno pravilo 3(b) za razlago KN razlagati tako, da je treba vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, tarifno uvrstiti z uporabo tega pravila.

36

Najprej je treba poudariti, da se v nasprotju s trditvami družbe Kurcums Metal splošno pravilo 3(a) za razlago KN ne uporabi za tarifno uvrstitev vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari. Namreč, ob upoštevanju drugega stavka tega splošnega pravila in glede na razloge, navedene v točki 33 te sodbe, za nobeno od teh dveh tarifnih podštevilk KN ni mogoče šteti, da je najbolj konkretna ali najbolj natančna v smislu tega splošnega pravila.

37

V zvezi s splošnim pravilom 3(b) za razlago KN je treba opozoriti, da je na podlagi tega pravila za tarifno uvrstitev proizvoda treba ugotoviti, kateri od materialov, iz katerih je ta proizvod sestavljen, mu da bistven značaj, za kar pa je treba preizkusiti, ali bi proizvod tudi brez enega ali drugega sestavnega dela ohranil svoje značilne lastnosti (sodbi z dne 26. oktobra 2005 v zadevi Turbon International, C-250/05, ZOdl., str. I-10531, točka 21 in navedena sodna praksa, in z dne 18. junija 2009 v zadevi Kloosterboer Services, C-173/08, ZOdl., str. I-5347, točka 31).

38

Prav tako, kot določa točka VIII pojasnjevalne opombe k HS v zvezi s splošnim pravilom 3(b), lahko dejavnik, ki določi bistven značaj, glede na vrsto proizvoda izhaja na primer iz vrste materiala ali njegovih sestavnih delov, njegove prostornine, količine, teže, vrednosti ali pomena z vidika uporabe teh proizvodov (zgoraj navedeni sodbi Turbon International, točka 22, in Kloosterboer Services, točka 32).

39

Vendar pa iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, ne izhaja, ali v zvezi z vrvmi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, tem vrvem bistven značaj daje ali polipropilen ali žica iz cinkanega jekla. Natančneje, brez preveritve s strani predložitvenega sodišča ob upoštevanju vseh dejanskih elementov, ki so mu bili predloženi, ni očitno, da bi te vrvi brez enega ali drugega od teh materialov ohranile značilnosti, ki jih opredeljujejo kot vrvi za proizvodnjo ribiške opreme in, natančneje, vlečnih mrež.

40

Če nobeden od teh dveh materialov, iz katerih so sestavljene vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, tem vrvem sam zase ne daje bistvenega značaja, se za tarifno uvrstitev teh vrvi ne uporabi splošno pravilo 3(b) za razlago KN, ampak – kot pravilno trdita latvijska vlada in Komisija – splošno pravilo 3(c) za razlago KN. Na podlagi zadnjenavedenega pravila je treba te vrvi uvrstiti pod tisto tarifno številko KN, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati, in sicer je v obravnavani zadevi to tarifna podštevilka 7312 10 98 KN.

41

Nazadnje je treba dodati, da je treba vrvi iz postopka v glavni stvari tarifno uvrstiti brez upoštevanja učinka te uvrstitve na uporabo Uredbe št. 1601/2001 za te vrvi. Iz člena 1 te uredbe je namreč razvidno, da je uporaba te uredbe odvisna od take uvrstitve, ne pa obratno.

42

Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba splošno pravilo 3(b) za razlago KN razlagati tako, da se za tarifno uvrstitev vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, to pravilo ne uporabi, vendar mora predložitveno sodišče preveriti – tako da upošteva vsa dejstva, ki so mu bili predložena – ali nobeden od teh dveh materialov, iz katerih so sestavljene navedene vrvi, sam zase tem vrvem ne daje bistvenega značaja.

43

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1 Uredbe št. 1601/2001 razlagati tako, da se za vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, če spadajo pod tarifno podštevilko 7312 10 98 KN, uporabi ta določba.

44

Glede tega je treba opozoriti, da so s členom 1 Uredbe št. 1601/2001 zajete „železne ali jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm, s pritrjenimi dodatki ali brez njih“, ki med drugim spadajo pod tarifno podštevilko 7312 10 99 KN v različici na podlagi Uredbe št. 2263/2000, pri čemer je ta tarifna podštevilka v času uvoza, ki je predmet postopka v glavni stvari, ustrezala tarifni podštevilki 7312 10 98 KN.

45

Iz tega sledi, da se za vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, če spadajo pod tarifno podštevilko 7312 10 98 KN, uporabi člen 1 Uredbe št. 1601/2001.

46

Vendar družba Kurcums Metal trdi, da Uredba št. 1601/2001 v različici, objavljeni v latvijskem jeziku, ne določa uporabe protidampinških dajatev za proizvod, ki je v letu 2007 spadal pod tarifno podštevilko 7312 10 98 KN. S sklicevanjem na sodbo z dne 11. decembra 2007 v zadevi Skoma-Lux (C-161/06, ZOdl., str. I-10841, točka 51) trdi, da Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33) nasprotuje temu, da bi se obveznosti, vsebovane v ureditvi Unije, ki ni bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije v jeziku nove države članice, ta jezik pa je eden od uradnih jezikov Unije, uveljavljale zoper posameznike v tej državi, čeprav bi se te osebe s to ureditvijo lahko seznanile na drug način.

47

Vendar problem, na katerega se sklicuje družba Kurcums Metal, ni neobjava Uredbe št. 1601/2001 v Uradnem listu Evropske unije, ki je bila objavljena tudi v latvijskem jeziku, ampak razlika med jezikovno različico člena 1 te uredbe v latvijskem jeziku in drugimi jezikovnimi različicami iste določbe, v katerih je, drugače kot v različici v latvijskem jeziku, v vseh omenjena tarifna podštevilka 7312 10 99 KN v različici na podlagi Uredbe št. 2263/2000.

48

Glede tega se v skladu z ustaljeno sodno prakso formulacija določbe prava Unije, ki se uporablja v eni od jezikovnih različic, ne more uporabljati kot edina podlaga za razlago te določbe oziroma glede tega ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami. Tak pristop namreč ne bi bil združljiv z zahtevo po enotni uporabi prava Unije. Če se med jezikovnimi različicami pojavijo razlike, je zadevno določbo zato treba razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (glej zlasti sodbo z dne 3. marca 2011 v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-41/09, ZOdl., str. I-831, točka 44 in navedena sodna praksa).

49

Člen 1 Uredbe št. 1601/2001 ne našteva zgolj nekaterih tarifnih podštevilk KN v različici na podlagi Uredbe št. 2263/2000, ampak vsebuje tudi opis proizvoda, za katerega se uporablja. Kot je razvidno iz točk 32 in 44 te sodbe, je ta proizvod enak kot vrv, za katero se med drugim uporabi tarifna podštevilka 7312 10 98 KN.

50

V teh okoliščinah ob upoštevanju splošne sistematike člena 1 Uredbe št. 1601/2001 zgolj na podlagi tega, da je v različici te določbe v latvijskem jeziku izpuščena omemba tarifne podštevilke 7312 10 99 KN v različici na podlagi Uredbe št. 2263/2000, kar je očitno le redakcijska napaka, te določbe ni mogoče razlagati tako, da se ne uporabi za uvoz vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, iz Rusije v Latvijo, če spadajo pod tarifno podštevilko 7312 10 98 KN.

51

Glede na navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1 Uredbe št. 1601/2001 razlagati tako, da se za vrvi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, če spadajo pod tarifno podštevilko 7312 10 98 KN, uporabi ta določba.

52

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba tarifno podštevilko 7317 00 90 KN razlagati tako, da skobe v obliki črke U z zankastima koncema, povezanima z zatičem, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, spadajo pod to tarifno podštevilko.

53

Glede tega je treba navesti, da se tarifna podštevilka 7317 00 90 KN v skladu z besedilom tarifne številke 7317 00 KN uporablja za žičnike, žeblje, risalne žebljičke, spiralno zavite žeblje, prešivne spojke in podobne predmete iz železa in jekla.

54

Kot pravilno opozarjata latvijska vlada in Komisija, so ti proizvodi koničasti, kar potrjuje tudi pojasnjevalna opomba k HS v zvezi s tarifno številko 7317, v kateri so z navedbo žičnikov, žebljev in podobnih proizvodov vseh vrst ter tudi različnih posebnih proizvodov s področja žebljarstva našteti proizvodi, ki so po naravi koničasti. To ne velja za skobe v obliki črke U, katerih konci so zankasti in povezani z zatičem, kakršne so te iz postopka v glavni stvari.

55

Zato je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba tarifno podštevilko 7317 00 90 KN razlagati tako, da skobe v obliki črke U z zankastima koncema, povezanima z zatičem, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ne spadajo pod to tarifno podštevilko.

56

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: