EUR-Lex El acceso al Derecho de la Unión Europea

Volver a la página principal de EUR-Lex

Este documento es un extracto de la web EUR-Lex

Documento 62020CN0494

Zadeva C-494/20: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 2. oktobra 2020 – K. M./T. P., Skarbowi Państwa – Sądowi Najwyższemu

UL C 44, 8.2.2021, p. 17/18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.2.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/17


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 2. oktobra 2020 – K. M./T. P., Skarbowi Państwa – Sądowi Najwyższemu

(Zadeva C-494/20)

(2021/C 44/23)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: K. M.

Toženi stranki: T. P., Skarbowi Państwa – Sądowi Najwyższemu

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 279 PDEU in člen 160(2) Poslovnika Sodišča v povezavi s členom 4(3) in členom 19(1) PEU ter s točko 1, prva in druga alinea, sklepa Sodišča z dne 8. aprila 2020 Komisija/Republika Poljska (C-791/19 R) razlagati tako, da predsednik Izba Dyscyplinarna Sąd Najwyższy (disciplinski senat vrhovnega sodišča) do odločitve v zadevi C-791/19, glede na zadržanje uporabe člena 3(5), člena 27 in člena 73(1) ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o Sądzie Najwyższym (zakon z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču) (prečiščeno besedilo: Dz.U., 2019, pozicija 825 s spremembami), ne more predlagati odstopa zadeve, v kateri se ugotavlja neobstoj službenega razmerja sodnika vrhovnega sodišča?

2.

Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 2 in členom 4(3) PEU in pravico do sodnega varstva razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, ki odloča v zadevi, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja službenega razmerja sodnika nacionalnega sodišča zaradi resnih kršitev v postopku njegovega imenovanja, izdati začasni ukrep in toženi stranki v taki zadevi prepovedati odločanje v vseh drugih zadevah, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, sicer bodo dejanja takega sodnika ali izdane odločbe brez učinka, in odrediti drugim organom naj taki toženi stranki ne dodeljujejo zadev in naj je ne razporejajo v sodeče sestave?

3.

Ali je treba člena 2 in člen 4(2) v povezavi s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU in načelom pravice do sodnega varstva razlagati tako, da:

a)

nacionalno sodišče ne sme uporabiti prepovedi „izpodbijanja legitimnosti sodišč“ in „ugotovitve ali presoje zakonitosti imenovanja sodnika ali pristojnosti, ki iz tega izhaja, da opravlja sodno funkcijo“, kot je določena v členu 29(2) in (3) zakona z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču (prečiščeno besedilo: Dz. U., 2019, pozicija 825, s spremembami), ker to, da Unija spoštuje ustavno identiteto držav članic, ne pomeni, da lahko nacionalni zakonodajalec sprejema rešitve, ki posegajo v temeljne vrednote in načela Unije?

b)

ustavna identiteta države članice ne sme imeti za posledico odvzema pravice do z zakonom ustanovljenega neodvisnega sodišča, če so bile pri postopku imenovanja pred vročitvijo akta o imenovanju pomanjkljivosti, ki so opisane v vprašanjih za predhodno odločanje v zadevah C-487/19 in C-508/19, njegov predhodni sodni preizkus pa je bil namenoma izključen na način, ki je očitno v nasprotju z nacionalno ustavo?

4.

Ali je treba člen 2 in člen 4(2) v povezavi s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načelom pravice do sodnega varstva in členom 267 PDEU razlagati tako, da je mogoče vsebino pojma ustavne identitete države članice v delu, v katerem se nanaša na pravico do sodnega varstva, določiti zavezujoče za sodišče države članice, ki odloča na zadnji stopnji, le v okviru dialoga tega sodišča ali drugih nacionalnih sodišč (npr. ustavno sodišče) s Sodiščem v okviru uporabe postopka predhodnega odločanja?

5.

Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 267 PDEU in splošno načelo pravice do sodišča, ki je predhodno ustanovljeno z zakonom, razlagati tako, da sodišče države članice, ki odloča na zadnji stopnji, zavrne predlog za odstop spisa v zadevi, v kateri je bilo Sodišču postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, če tak predlog vloži oseba, ki je bila na podlagi nacionalne zakonodaje na sodniško mesto imenovana v okoliščinah, ki so vodile do ustanovitve sodišča, ki ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti, ter ni sodišče, ustanovljeno z zakonom, ne da bi bilo treba predhodno izčrpati postopek, na katerega se nanaša vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C-508/19 ali sodba Sodišča z dne 19. novembra 2019, A.K. in drugi (C-585/18, C-624/18 in C- 625/18)?


Arriba